Za povprečno štiričlansko družino je običajno dovolj od 8 do 12 premišljeno izbranih sadnih dreves. Takšen sadovnjak lahko zagotovi sveže sadje od začetka poletja do pozne jeseni, del pridelka pa ostane še za skladiščenje, sok, marmelado ali kompot.
Če želimo predvsem sadje za sprotno uživanje, je lahko dovolj že od 5 do 7 dreves. Za večjo samooskrbo in redno predelavo pa načrtujemo od 12 do 18 dreves.
Toda število dreves ni edino merilo. Zelo pomembni so tudi podlaga, končna velikost drevesa, čas zorenja in količina sadja, ki ga družina dejansko porabi.
Hiter odgovor
| Cilj družine | Priporočeno število dreves |
|---|---|
| Sadje predvsem za sprotno uživanje | 5–7 |
| Sveže sadje, ozimnica in nekaj predelave | 8–12 |
| Visoka stopnja samooskrbe | 12–18 |
| Večje količine za sok, sušenje ali jabolčnik | 15–25 |
Te številke veljajo za sadovnjak z večinoma srednjedebelnimi drevesi. Pri visokodebelnih drevesih je lahko potrebno število manjše, saj eno odraslo drevo v dobri sezoni obrodi zelo veliko sadja.
Zakaj ni dovolj samo prešteti dreves?
Eno odraslo visokodebelno jabolko lahko v dobrem letu obrodi več kot več manjših dreves skupaj. Vendar ves pridelek pogosto dozori v kratkem obdobju, zato ga družina brez skladiščenja ali predelave težko porabi.
Nasprotno lahko na enaki površini posadimo več srednjedebelnih ali pritlikavih dreves različnih sort. Pridelek je bolj razporejen, obiranje in rez pa sta lažja.
Pri načrtovanju upoštevamo:
- koliko svežega sadja družina poje,
- ali bomo pripravljali sok, marmelado in kompot,
- koliko prostora imamo za skladiščenje,
- velikost dreves glede na podlago,
- čas zorenja posameznih sort,
- možnost poškodb zaradi pozebe, toče ali bolezni,
- dejstvo, da pridelek ni vsako leto enak.
Koliko sadja pridela eno odraslo drevo?
Pridelek je odvisen od sorte, podlage, starosti, rezi, vremena in oskrbe. Spodnje količine so zato namenjene samo praktičnemu načrtovanju domačega sadovnjaka.
| Sadna vrsta | Okviren uporaben pridelek odraslega drevesa |
|---|---|
| Srednjedebelna jablana | 25–60 kg |
| Visokodebelna jablana | 60–120 kg ali več |
| Hruška | 30–80 kg |
| Sliva ali češplja | 20–50 kg |
| Češnja ali višnja | 20–50 kg |
| Breskev ali nektarina | 15–40 kg |
| Marelica | 10–35 kg |
| Kaki | 20–50 kg |
V posameznem dobrem letu so lahko količine tudi večje. Pri načrtovanju pa ne smemo računati, da bo vsako drevo vsako leto doseglo največji možni pridelek.
Primer sadovnjaka z 12 drevesi
Za štiričlansko družino je zelo uporabna naslednja sestava:
| Sadna vrsta | Število | Namen |
|---|---|---|
| Jablane | 4 | poletna, jesenska, zimska in dolgo obstojna sorta |
| Hruške | 2 | ena zgodnejša in ena poznejša sorta |
| Slive ali češplje | 2 | sprotna poraba, marmelada, kompot |
| Češnja ali višnja | 1 | zgodnji poletni pridelek |
| Breskev ali nektarina | 1 | sveže poletno sadje |
| Marelica | 1 | sveža poraba in marmelada |
| Kaki ali kutina | 1 | pozni jesenski pridelek in predelava |
Takšen sadovnjak zagotavlja zelo raznolik pridelek od junija oziroma julija do pozne jeseni. Z ustreznimi sortami jablan in hrušk lahko del sadja uživamo še pozimi in spomladi.
Zakaj priporočamo največ jablan?
Jabolka so za družinski sadovnjak posebej uporabna, ker lahko izbiramo med zelo zgodnjimi, jesenskimi in zimskimi sortami. Primerna so za svežo porabo, peko, sok, sušenje in skladiščenje.
Za štiričlansko družino priporočamo približno štiri jablane:
- Poletna sorta – na primer Beličnik ali Mantet.
- Jesenska aromatična sorta – na primer Carjevič ali Zlata parmena.
- Odporna zimska sorta – na primer Topaz, Red Topaz ali Florina.
- Sorta za dolgo skladiščenje – na primer Bobovec, Krivopecelj, Sirius ali Gold Rush.
Tako vseh jabolk ne obiramo hkrati, ampak pridelek razporedimo čez več mesecev. Preverite ponudbo sadik jablan.
Koliko dreves, če imamo zelo malo prostora?
Na manjšem vrtu se osredotočimo na srednjedebelne in pritlikave sadike. Te zasedejo manj prostora, prej vstopijo v rodnost ter omogočajo lažjo rez in obiranje.
Za manjši družinski vrt lahko izberemo samo šest dreves:
- dve jablani z različnim časom zorenja,
- eno hruško,
- eno slivo,
- eno češnjo,
- eno breskev, marelico ali kaki.
Dodatno sadje lahko pridelamo z jagodičevjem, ki zavzame manj prostora. Ob robu vrta lahko posadimo borovnice, ribez, maline, robide in kosmulje.
Koliko prostora potrebujemo za 8 do 12 dreves?
Potrebna površina je odvisna predvsem od končne velikosti dreves.
| Tip drevesa | Okvirna razdalja | Površina za 8–12 dreves |
|---|---|---|
| Pritlikava drevesa | 1,5–2,5 m | približno 60–150 m² |
| Srednjedebelna drevesa | 3–4,5 m | približno 180–350 m² |
| Visokodebelna drevesa | 5–8 m | približno 400–800 m² |
V površino moramo vključiti tudi prostor za dostop, košnjo, obiranje in razvoj krošenj. Dreves ne sadimo tik ob hišo, ograjo ali drugo drevo.
Za večino običajnih domačih vrtov so najbolj praktična srednjedebelna drevesa. Visokodebelne sadike so primernejše za večje parcele in travniške sadovnjake.
Manj različnih dreves ali več istih?
Za običajno družino je praviloma bolje posaditi več različnih vrst in sort kot veliko dreves ene sorte.
Pet jablan, ki dozorijo istočasno, lahko v nekaj tednih ustvari preveč pridelka. Štiri jablane z različnimi časi zorenja pa dajejo sadje postopoma.
Večje število dreves iste sorte je smiselno predvsem, kadar želimo:
- večje količine jabolčnega soka,
- sadje za sušenje,
- marmelado ali kompot,
- jabolčnik,
- pridelek za prodajo ali razdelitev.
Razporedimo pridelek čez celotno sezono
Dober družinski sadovnjak ne daje vsega sadja v enem mesecu.
| Obdobje | Sadje |
|---|---|
| Junij–julij | češnje, višnje, marelice, zgodnja jabolka |
| Avgust | breskve, nektarine, slive, zgodnje hruške |
| September | jabolka, hruške, slive |
| Oktober–november | zimska jabolka, pozne hruške, kaki, kutine |
| Zima–pomlad | pravilno skladiščena jabolka in hruške |
Pri izbiri zato ne gledamo samo okusa in videza plodov. Preverimo tudi čas obiranja in možnost skladiščenja.
Kako prilagodimo sestavo svoji družini?
Pred nakupom si odgovorimo na nekaj preprostih vprašanj:
- Katero sadje družina najraje uživa?
- Koliko sadja bomo dejansko shranili?
- Ali bomo kuhali marmelado in kompot?
- Ali imamo stiskalnico oziroma bomo izdelovali sok?
- Koliko časa lahko namenimo obrezovanju in oskrbi?
- Kako velika drevesa lahko posadimo?
- Kakšne so podnebne razmere na naši lokaciji?
Če nihče v družini ne mara hrušk, nima smisla saditi dveh hrušk samo zato, ker jih vključuje splošen načrt. Namesto njih posadimo dodatno jablano, slivo ali drugo sadno vrsto, ki jo bomo res uporabljali.
Najpogostejša napaka: preveč dreves na premajhnem prostoru
Mlade sadike so ob nakupu majhne, zato jih hitro posadimo preblizu. Po nekaj letih se krošnje združijo, notranjost postane senčna, pridelek pa se preseli na zunanji del dreves.
Pregosto posajen sadovnjak povzroča:
- manj svetlobe v krošnjah,
- slabše obarvanje in dozorevanje plodov,
- več zadrževanja vlage,
- težje obrezovanje in obiranje,
- tekmovanje za vodo in hranila,
- več dela pri vzdrževanju.
Vedno načrtujemo velikost odraslega drevesa, ne velikosti sadike ob nakupu.
Ali moramo vsa drevesa posaditi hkrati?
Ni nujno. Sadovnjak lahko razvijamo postopoma, vendar mora biti končna razporeditev pripravljena že na začetku.
Prvo leto lahko posadimo najpomembnejše vrste:
- dve ali tri jablane,
- eno hruško,
- eno slivo,
- eno češnjo.
Naslednjo sezono dodamo breskev, marelico, kaki in dodatne sorte. Prostore zanje pustimo prazne, da prvih dreves pozneje ne bo treba prestavljati.
Koliko dreves je torej ravno prav?
Za večino štiričlanskih družin je najboljša začetna izbira:
- 6 dreves, če želimo predvsem sveže sezonsko sadje,
- 8–12 dreves, če želimo raznolik pridelek in nekaj ozimnice,
- 12–18 dreves, če želimo večjo samooskrbo in predelavo,
- več kot 18 dreves, če bomo redno pripravljali sok, sušili sadje ali del pridelka razdelili.
Kakovostno izbranih deset dreves je običajno uporabnejših kot dvajset naključno posajenih sadik.
V ponudbi Sadike.si lahko izbirate med jablanami, hruškami, slivami, češnjami in višnjami, breskvami in nektarinami ter marelicami.
Če nam sporočite velikost parcele, želene vrste sadja in namen pridelka, vam pomagamo sestaviti primeren družinski sadovnjak ter izračunati pravilne sadilne razdalje.
Lisjak svetuje: za družinski sadovnjak ne izbirajte samo sort, ki so vam všeč na fotografiji. Najbolj uporaben sadovnjak ima zgodnje, jesenske in dolgo obstojne sorte, zato pridelek ne dozori ves naenkrat.
