Sadilne razdalje za sadno drevje – velika tabela po vrstah in podlagah
Kako daleč narazen moramo posaditi sadna drevesa? Odgovor ni odvisen samo od sadne vrste, temveč predvsem od podlage, na katero je izbrana sorta cepljena.
Pritlikava jablana lahko potrebuje le tri metre prostora, visokodebelna jablana na sejancu pa tudi osem metrov ali več. Če drevesa posadimo pregosto, se njihove krošnje sčasoma prepletejo, v notranjost pride manj svetlobe, vzdrževanje pa postane zahtevnejše.
Sadilne razdalje zato vedno določimo glede na velikost odraslega drevesa, ne glede na velikost sadike ob nakupu.
Zakaj je pravilna sadilna razdalja pomembna?
Mlada sadna drevesa so ob sajenju videti majhna, zato nas hitro zamika, da bi jih posadili preblizu. Prvih nekaj let je med njimi še dovolj prostora, pozneje pa se začnejo krošnje stikati in med seboj tekmovati za svetlobo, vodo ter hranila.
Ustrezna sadilna razdalja zagotavlja:
- boljšo osvetlitev celotne krošnje,
- enakomernejše zorenje plodov,
- boljše kroženje zraka,
- lažje obrezovanje in obiranje,
- dovolj prostora za košnjo in vzdrževanje,
- manjšo konkurenco med koreninami,
- zdrav in uravnotežen razvoj dreves.
Pri načrtovanju je skoraj vedno bolje izbrati nekoliko večjo kot premajhno razdaljo.
Kaj je podlaga sadnega drevesa?
Večina sadnega drevja je cepljena. Spodnji del drevesa s koreninami imenujemo podlaga, nanjo pa je cepljena izbrana sadna sorta.
Podlaga pomembno vpliva na:
- končno velikost drevesa,
- bujnost rasti,
- čas začetka rodnosti,
- potrebo po opori,
- odpornost proti suši,
- primernost za različna tla,
- življenjsko dobo drevesa.
Največ različnih podlag poznamo pri jablanah, velike razlike pa so tudi pri hruškah, češnjah in slivah.
Sadilne razdalje za jablane
Pri jablanah je izbira podlage še posebej pomembna. Razlika med pritlikavo jablano na podlagi M9 in visokodebelno jablano na sejancu je lahko več metrov.
| Podlaga | Bujnost rasti | Med drevesi | Med vrstami | Posebnost |
|---|---|---|---|---|
| M9 | šibka, pritlikava | 2,5–3 m | 3,5–4 m | Potrebuje stalno oporo in redno zalivanje |
| M26 | šibka do srednja | 3–3,5 m | 4–4,5 m | Primerna za manjše vrtove |
| M7 | srednje bujna | 3,5–4,5 m | 4,5–5 m | Dobra izbira za domači sadovnjak |
| MM106 | srednje bujna | 4–4,5 m | približno 5 m | Potrebuje več prostora kot M7 |
| MM111 | bujna | 5–6 m | 6–7 m | Primerna za večje vrtove in slabša tla |
| Sejanec | zelo bujna, visokodebelna | 7–9 m | 8–10 m | Dolgoživo drevo z veliko krošnjo |
Na rodovitnih in vlažnih tleh izberemo zgornjo vrednost iz razpona. Na takšnih tleh namreč drevesa pogosto rastejo bujneje.
Sadilne razdalje za hruške, nashi in kutine
Hruške, cepljene na kutino, ostanejo manjše. Hruške na sejancu pa razvijejo močno krošnjo in potrebujejo bistveno več prostora.
| Sadna vrsta in podlaga | Bujnost rasti | Med drevesi | Med vrstami |
|---|---|---|---|
| Hruška – kutina C | šibkejša | 2,5–3,5 m | približno 4 m |
| Hruška – kutina A | srednje bujna | 3,5–4,5 m | 4,5–5 m |
| Hruška – BA29 | srednje bujna do bujna | 4–5 m | 5–6 m |
| Hruška – sejanec | zelo bujna, visokodebelna | 6–8 m | 7–9 m |
| Nashi – šibkejša podlaga | srednje bujna | 3,5–4 m | 4–5 m |
| Nashi – sejanec | bujna | 4,5–6 m | 5–7 m |
| Kutina | srednje bujna | 3–4 m | 4–5 m |
| Nešplja na kutini | srednje bujna | 3–4 m | približno 4 m |
Pri hruškah na bujnih podlagah moramo upoštevati, da se lahko odrasla drevesa razvijejo v zelo velika in dolgoživa drevesa.
Sadilne razdalje za češnje in višnje
Pri češnjah podlaga močno vpliva na končno velikost. Češnja na Giseli 5 je primerna za manjše vrtove, češnja na sejancu ali podlagi F12 pa potrebuje veliko prostora.
| Sadna vrsta in podlaga | Bujnost rasti | Med drevesi | Med vrstami |
|---|---|---|---|
| Češnja – Gisela 5 | šibkejša | 3–4 m | 4–4,5 m |
| Češnja – Colt | srednje bujna do bujna | 5–6 m | približno 6 m |
| Češnja – F12 | bujna | 6–8 m | 7–9 m |
| Češnja – sejanec | zelo bujna | 7–9 m | 8–10 m |
| Višnja | srednje bujna | 3,5–4,5 m | 4,5–5 m |
Češnje na šibkejših podlagah zahtevajo nekoliko skrbnejšo oskrbo, vendar omogočajo lažje obiranje in vzdrževanje krošnje.
Sadilne razdalje za slive, marelice, breskve in nektarine
Koščičasto sadno drevje je večinoma srednje bujne rasti. Na končno velikost poleg podlage močno vplivata tudi sorta in način oblikovanja krošnje.
| Sadna vrsta in podlaga | Bujnost rasti | Med drevesi | Med vrstami |
|---|---|---|---|
| Sliva – Pixy ali VVA-1 | šibkejša | 3–4 m | 4–4,5 m |
| Sliva – St. Julien A | srednje bujna | 4–5 m | 5–5,5 m |
| Sliva – mirabolana | bujna | 4,5–5,5 m | 5,5–6 m |
| Marelica – Torinel | šibkejša | 3–4 m | 4–4,5 m |
| Marelica – St. Julien A | srednje bujna | 4–5 m | približno 5 m |
| Marelica – mirabolana | bujna | 4,5–5,5 m | 5–6 m |
| Breskev – GF 677 ali sejanec | srednje bujna | 4–5 m | približno 5 m |
| Nektarina – GF 677 ali sejanec | srednje bujna | 4–5 m | približno 5 m |
| Mandelj – GF 677 ali sejanec | srednje bujna do bujna | 4,5–5,5 m | 5–6 m |
Breskve, nektarine in marelice pogosto oblikujemo v bolj odprto krošnjo. Zato potrebujejo dovolj prostora tudi v širino.
Sadilne razdalje za lupinarje
Oreh in kostanj sta velika drevesa, ki ju ne smemo saditi preblizu stavb, drugih dreves ali manjšega sadovnjaka. Pri njiju načrtujemo več desetletij vnaprej.
| Sadna vrsta | Med drevesi | Med vrstami | Posebnost |
|---|---|---|---|
| Cepljeni oreh | 8–10 m | 10–12 m | Na dobrih tleh lahko razvije zelo veliko krošnjo |
| Oreh na sejancu | 10–12 m | najmanj 12 m | Primeren samo za velike površine |
| Cepljeni kostanj | 8–10 m | 10–12 m | Potrebuje globoka in odcedna tla |
| Kostanj na sejancu | 10–12 m | najmanj 12 m | Zelo veliko in dolgoživo drevo |
| Leska v grmasti obliki | 4,5–5,5 m | 5–6 m | Potrebuje dovolj svetlobe po celotni krošnji |
| Leska v drevesni obliki | 5–6 m | približno 6 m | Primerna za večje površine |
Oreha ne sadimo v sredino manjšega sadovnjaka, saj lahko njegova velika krošnja sčasoma zasenči večino drugih dreves.
Sadilne razdalje za kaki, asimino, figo in druge posebne vrste
| Sadna vrsta | Med rastlinami | Med vrstami |
|---|---|---|
| Kaki | 4–5 m | približno 5 m |
| Asimina | 3–4 m | 4–5 m |
| Figa | 4–5 m | približno 5 m |
| Žižula | 3–4 m | približno 4 m |
| Murva | 5–7 m | 6–8 m |
| Granatno jabolko | 3–4 m | 4–5 m |
| Dren | 3–4 m | približno 4 m |
| Kivi ob opori | 3–4 m | 4–5 m |
Figo, murvo in kaki lahko z redno rezjo ohranjamo manjše. Če želimo bolj naravno in široko krošnjo, uporabimo zgornjo vrednost iz tabele.
Sadilne razdalje za jagodičevje
Čeprav jagodičevje ne spada med klasično sadno drevje, ga pogosto vključimo v domači sadovnjak.
| Vrsta | Med rastlinami | Med vrstami |
|---|---|---|
| Ameriške borovnice | 0,8–1,2 m | 2–2,5 m |
| Sibirske borovnice | 1,2–1,5 m | 2–2,5 m |
| Ribez | 1,2–1,5 m | 2–2,5 m |
| Kosmulje | 1,2–1,5 m | 2–2,5 m |
| Aronija | 1,5–2 m | 2,5–3 m |
| Maline | 0,4–0,6 m | 2–2,5 m |
| Robide | 2–3 m | 2,5–3 m |
Kaj pa pritlikava in stebričasta drevesa?
Posebne vzgojne oblike lahko sadimo gosteje, vendar zahtevajo redno rez, usmerjanje poganjkov in pogosto tudi trajno oporo.
| Vzgojna oblika | Priporočena razdalja |
|---|---|
| Stebričaste jablane | 0,8–1,2 m |
| Jablane na M9 v ozkem vretenu | 1–2 m |
| Kordoni | 0,6–1,2 m |
| Špalir ali palmeta | približno 2,5–4,5 m |
| Pritlikava drevesa s prosto krošnjo | približno 2,5–3,5 m |
Stebričaste oblike drugih sadnih vrst pogosto niso naravno tako ozke kot stebričaste jablane. Za ohranjanje ozke krošnje potrebujejo redno obrezovanje.
Kdaj moramo izbrati večjo razdaljo?
Zgornjo vrednost iz razpona izberemo, kadar:
- imamo globoka, rodovitna in dovolj vlažna tla,
- je izbrana sorta znana po bujni rasti,
- želimo veliko, naravno oblikovano krošnjo,
- dreves ne nameravamo intenzivno obrezovati,
- potrebujemo prostor za kosilnico ali drugo mehanizacijo,
- sadimo visokodebelna oziroma dolgoživa drevesa,
- je sadovnjak na dobro osvetljeni in zaščiteni legi.
Razdalj ne zmanjšujemo samo zato, da bi na zemljišče posadili še eno dodatno drevo. Eno dobro razvito in osvetljeno drevo lahko rodi več kot dve utesnjeni drevesi.
Kako izračunamo število sadik?
Za okvirni izračun uporabimo naslednjo enačbo:
Uporabna dolžina vrste ÷ razdalja med drevesi = približno število dreves v vrsti
Če imamo na primer 20 metrov uporabne dolžine in želimo saditi jablane na razdaljo štirih metrov:
20 m ÷ 4 m = približno 5 dreves
Pri končnem načrtu pustimo še dovolj prostora ob robovih zemljišča, stavbah, poteh, ograjah in podzemnih napeljavah.
Najpogostejše napake pri določanju razdalj
Najpogostejša napaka je načrtovanje glede na trenutno velikost sadike. Majhno drevesce lahko že v nekaj letih oblikuje več metrov široko krošnjo.
Pogoste napake so tudi:
- neupoštevanje podlage,
- premajhna razdalja med vrstami,
- sajenje velikih dreves na južni strani manjših,
- premalo prostora za košnjo in obiranje,
- sajenje oreha ali kostanja v majhen sadovnjak,
- prepričanje, da bomo vsako preveliko drevo omejili samo z rezjo,
- sajenje brez načrta odraslih krošenj.
Dober sadovnjak se začne z metrom in načrtom
Pravilna sadilna razdalja je ena najpomembnejših odločitev pri postavitvi sadovnjaka. Drevesa bodo na istem mestu rasla več desetletij, zato je vredno že pred sajenjem preveriti njihovo podlago, končno velikost in potreben prostor.
Na Sadike.si lahko izberete kakovostne sadike sadnega drevja različnih podlag in oblik rasti ter vse potrebno za uspešno sajenje: sadjarsko gnojilo, mrežo proti voluharju, mrežo proti divjadi in drug sadilni material.
Lisjak svetuje: Sadike vedno razporedite na papirju, še preden jih postavite v sadilne jame. Pri sadnem drevju se napaka za en meter prvo leto skoraj ne opazi, čez deset let pa je lahko zelo očitna.
